Thread Rating:
  • 0 Vote(s) - 0 Average
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Discussion Zbogom PC-BSD, prihaja TrueOS
#1
Letos je minilo deset let od izida prve različice PC-BSD operacijskega sistema! 29. aprila leta 2006 je luč sveta zagledala prva različica FreeBSD sistema, ki je bila prilagojena/nadgrajena za uporabnike osebnih računalnikov. FreeBSD (v tistem času verzija 6.0) si je v svetu strežniških konfiguracij že zagotovil eno izmed vodilnih vlog, ko je govor o zanesljivosti, varnosti in zmogljivosti programske opreme v velikih računalniških sistemih. Ustanovitelj in vodja PC-BSD projekta Kris Moore si je zadal ambiciozen cilj, da ta tehnično dovršen kos programja približa tudi širši populaciji. In tako se je pričela zgodba o odprtokodnem "recikliranju" Kalifornijskega BSD operacijskega sistema (Berkeley Software Distribution). Da bi povdarili tesno navezo z FreeBSD projektom, se je imenu dodala okrajšava PC (Personal Computer). Tako dobimo ime PC-BSD

Sam sem za projekt izvedel kaki dve leti po izidu začetne verzije (1.0). Ravno nekje v času, ko se je takratna skromna ekipa razvijalcev odločila, da bodo PC-BSD pričeli označevati po modelu, ki ga uporablja FreeBSD-RELEASE (stabilna veja).  S to potezo smo uporabniki imeli jasno sliko o prihajajočih novih različicah, ki so skoraj vzporedno sledile "velikemu bratu" . Delo, ki ga je opravljala majhna skupina razvijalcev je bilo usmerjeno na uporabniško izkušnjo "navadnega smrtnika". Za tehnično dovršenost in razvoj osnove/jedra pa so skrbeli razvijalci FreeBSD sistema.

Začetki razvoja delujoče okensko podprte distribucije so bili omejeni na nekaj nujno potrebnih aplikacij, ki so skrbele za interakcijo s strojno opremo in okenskega okolja. Glavnino okenskega sistema je v začetku zagotavljal odprtokodni projekt KDE, ki je svojo stabilnost in uporabnost že dokazoval v različnih Linux distribucijah. S časom so omejenost na zgolj KDE razširili še z drugimi takoimenovanimi "window managerji", ki so bili plod razvoja Linux eko sistema. Med namestitvijo smo tako uporabniki lahko izbirali med Gnome, Mate, XFCE, i3 itd... Veliko truda in razvoja je bilo vloženega v sistem, ki je uporabnikom omogočal enostavno namestitev ostale odprtokodne programske opreme, ki ni bila vključena v osnovno CD/DVD zgoščenko. Iz potrebe po uporabniku prijaznem sistemu za nameščanje široke palete prostih programov, se je vedno večja ekipa razvijalcev lotila projekta PBI (push button instaler). Cilj je bil preseči tehnično zahteven postopek konfiguriranja in nameščanja programske opreme do mere na katero so navajeni uporabniki Windows okolja (po prenosu programa iz internetnega repozitorija, je uporabnik šel skozi znan postopek namestitve z dvoklikom na ikono in nekaj next, next kliki). Seveda pa brez težav ni šlo. Ker je FreeBSD sistem namenjen strežnikom, se je pojavil pereč problem manjkajočih gonilnikov za strojno opremo (predvsem grafičnih kartic). Dolgo časa je bilo edino podjetje z odprtokodnimi gonilniki za grafične kartice nVidia. Pri ostalih proizvajalcih je bila v večini primerov čista loterija ali se bo namestitev končala uspešno, ali pa boš žalostno strmel v črn zaslon.

Nekje okoli leta 2011 pa je PC-BSD odprtokodni projekt vzelo pod svoje okrilje ameriško podjetje iXsystems, ki je v Silicijevi dolini poznano po predvsem dveh stvareh. Izjemni profesionalnosti pri zagotavljanju vrhunske stržniške ter ostale računalniške opreme in pa po predanosti, da svoje poslovne uspehe delijo z obetavnimi odprtokodnimi projekti. Eden takih odmevnejših projektov, ki je že nekaj časa prisoten v svetu odprte kode, je FreeNAS. Programska oprema (distribucija), ki je specializirana za mrežno priklučene datotečne strežnike vseh velikosti (network attached storage). Oba odprtokodna projekta skupaj s podjetjem iXsystems pa v osnovi druži predanost in visoka stopnja integracije FreeBSD operacijskega sistema.

Nadaljevanje razvoja v prihajajočem obdobju je bilo zaznamovano z neutrudnim odpravljanjem programskih hroščev, poliranjem ostrih robov na katere je opozarjala vse večja množica uporabnikov, dodajanjem gonilnikov za strojno opremo in uvajanjem novih programskih rešitev, ki so bile zasnovane za specifično nalogo. Meni osebno je bil izredno zanimiv program Warden (Ječar), ki je omogočal virtualizacijo na skromni strojni opremi. Z enostavnim grafičnim vmesnikom je bilo moč ustvariti virtualno, od delujočega sistema poplnoma izolirano okolje v katerem ni možno uplivati na operacijski sistem gostitelja. Idealno za eksperimentiranje in učenje, saj če je šlo karkoli v ječi po zlu, si enostavno zadevo zbrisal in ponovil vajo. Trenutno je razvoj na čakanju, govori se o prehodu na znogljivejši programski jezik.
Omeniti gre tudi LifePreserver - program, ki je ponudil rešitev za odpravo preglavic s katerimi smo se uporabniki srečevali ob prehodu na novo večjo različico sistema, ko je bilo potrebno zaradi kompleksnosti nadgradnje na novo prepisati trdi disk. Soočeni s periodično vnovično namestitvijo sistema, so razvijalci končnim uporabnikom dali na voljo enostavno orodje za varnostno kopiranje lokalnih podatkov. Rešitev sicer zahteva dodaten mrežni računalnik na katerega se shranijo podatki. Rešitev je lahko zgolj začasna, mnogi pa so si na ta način uredili trajno rešitev varnostnega kopiranja osebnih podatkov. Vsi smo namreč že doživeli nenadno odpoved delovanja trdih diskov. Program je zasnovan tako, da se po nastavitvi urnika varnostnega kopiranja proces sproži samodejno, prenašajo pa se zgolj spremembe/novi podatki od zadnje sinhronizacije. Iz potrebe za vzpostavitev takega osebnega lokalnega strežnika, so razvijalci naredili tudi vzporedni operacijski sistem, ki je dobil ime TrueOS. Uporabnik ima na voljo izbirati katero različico bo namestil iz istega namestitvenega medija s katerim se namesti tudi PC-BSD. Razlika med sistemoma je zgolj v tem, da ima PC-BSD dodatno programsko opremo za delo v grafičnem okolju, TrueOS pa je njegova okrnjena strežniška inačica.



Sedaj pa pogled v bližnjo prihodnost in nekaj razlogov zakaj se je razvojna skupina odločila za spremembo imena projekta.
(priporočam ogled iz prve roke, spodaj pa je moja interpretacija)







Sedaj, ko smo takole "na hitro" obdelali dobro desetletje zgodovine tega operacijskega sistema, ne bom več dolgovezil, ampak v nekaj stavkih predal razloge za spremembo imena, kot sem jih uspel zaslediti s strani Krisa.

Kljub temu, da je še veliko prostora za tehnične izboljšave, ne smemo zanemariti izboljšave prepoznavnosti imena projekta. Dejstvo je, da je bilo na začetku razvojni ekipi pomembno povdariti navezo med pojmoma osebni računalnik (PC) in korenine iz BSD sveta. Ti dve okrajšavi sta nekako najbolje povezali bistvo tega operacijskega sistema na začetku poti. Ciljna publika so bili uporabniki osebnih računalnikov in tistih, ki razumejo ali poznajo zgodovino BSD operacijskega sistema. Vendar sta skozi leta razvoja in širitve nabora uporabnosti tega projekta, ti dve ciljni populaciji postali vse manj v ospredju. Iz domene uporabnosti na področju osebnih računalnikov, se je projekt začel spogledovati s strežniki, nov fokus danes nakazuje na potencialne uporabnike mini računalnikov v velikosti kreditne kartice (Raspberry Pi in podobni). Tej širši populaciji v veliki meri ni pomembno kakšni so bili motivi 10 let nazaj. Zanima jih kakšno uporabno vrednost jim prinaša ta tehnologija danes. Poleg tega si je nekomu, ki ne pozna zgodovine BSD težko zapomniti skupek nekih kratic.

Po drugi strani pa nosi angleška beseda "TrueOS" drugačno težo. Govori o "resničnem operacijskem sistemu". OS nosi v današnjem času boljšo asociacijo na to kakšno je resnično poslanstvo projekta. Izdelati vsestransko uporaben operacijski sistem, ki ni namenjen zgolj PC uporabnikom. Operacijski sistem, ki ga lahko ljudje uporabljajo tudi kot strežniško rešitev, z njim poganjajo svoje prenosnike ali pa ga naložijo na mini računalnik s katerim bodo zgolj merili temperaturo v kleti.

Zagotovo obstaja še kak razlog, ta se mi je zdel nekako najbolj logičen Smile
[-] The following 1 user says Thank You to helix for this post:
  • Tigersharke


Forum Jump:


Users browsing this thread: 1 Guest(s)